Naš švicarski partner Rotronic in njegov vsestranski izum - ročni merilnik relativne vlažnosti in temperature je nepogrešljiv instrument z grafičnim prikazom, zvočnimi in vizualnimi alarmi, povezljiv z vsemi sondami HC2
Ko pogledamo tipično specifikacijo merilnega instrumenta, preberemo:
Zahtevni, natančnejši laboratorijski instrumenti imajo lahko zelo ozek pas optimalnih delovnih pogojev, medtem, ko lahko imajo industrijski ali pa manj zahtevni instrumenti ta pas zelo širok. Zato mora biti uporabnik tisti, ki je pozoren na to, kaj njegov merilni instrument zmore in v kakšnih pogojih ter čemu ga ne sme izpostaviti.
Merilni instrumenti imajo znotraj optimalnih pogojev definirano še točnost. Da bi to točnost dosegli, morajo biti pogoji okolice znotraj deklariranega območja.
Najbolj pogosto bo uporabnik iz prikazovalnika prebral prikazano vrednost in brez pomislekov le to upošteval kot pravilno vrednost. V meroslovju temu rečemo slepo zaupanje v rezultat. Z meritvami se srečamo v trenutku rojstva in vsak dan svojega življenja, zato jih jemljemo kot samoumevno točne ali dovolj točne za naš obstoj. Nevarno je le, kadar to, v podzavest vgrajeno miselnost, prenesemo na merilne instrumente v industrijskih procesih.
Vrednotenje rezultatov pomeni, da prebrano vrednost ovrednotimo – kritično presodimo: preverimo specifikacijo merilnika, senzorja in merilnega sistema, pregledamo kalibracijske certifikate za opremo, upoštevamo korekcijo in merilno negotovost podano s strani kalibracijskega laboratorija, upoštevamo lastne meritve pogojev okolice in hrambe, upoštevamo različne lastne prispevke k meritvi, upoštevamo napako lastnega izvajalca ipd. To pa ni lahko! Vrednotenje rezultatov zahteva sledenje opreme, okolice, meritve in osebja ter strokovno usposobljene izvajalce z veliko izkušenj. Izkušnje osebja so pri vrednotenju rezultatov zelo pomembne. Vrednotenja rezultatov se naučimo in tako zavestno prepišemo prej podzavestno delovanje.
V tem članku vam želimo približati pomen spremljanja temperature in vlage kot okoljska dejavnika, saj sta ti dve fizikalni veličini tudi tisti, ki sta najpogosteje specificirani v tehničnih specifikacijah proizvajalca in imata v resnici lahko zelo velik vpliv na merilne instrumente, njihovo točnost, lezenje in življenjsko dobo. Ob tem ne smemo pozabiti, da lahko vse skrbno nadzorujemo, ampak kaj pa se dogaja, ko pošljemo merilni instrument na kalibracijo in je zunaj -15 °C ali pa +60 °C v avtomobilu? Ali pogoji okolice našega merilnega instrumenta še pokrivajo to območje? Kaj pa visoka vlažnost, občutljivost na vibracije ipd.?
V nadaljevanju smo vam pripravili nekaj najbolj pomembnih prispevkov k uporabniški merilni negotovosti, za katere opažamo, da povzročajo največje razlike pri laičnih uporabnikih (opomba: namenoma gre za laično vsebino, ki ni neposredno povezana s kalibracijskimi postopki; je pa vsebina strokovno potrjena s strani osebja, pooblaščenega za razlage).
Ko merimo temperaturo okolice, v kateri uporabljamo svoj instrument, moramo z merilnikom za merjenje pogojev okolice meriti v neposredni bližini merilnega instrumenta (slika 3).
Prav tako je pomembno, da merilnega instrumenta med uporabo ne izpostavimo prehitrim temperaturnim nihanjem, saj s tem poslabšamo njegovo točnost. Posledično pa se lahko nevede poslabšajo naši rezultati meritev.
Pri vseh merilnikih je pomembno, da jih pred začetkom merjenja oziroma uporabe instrumenta, temperiramo. To pomeni, da je pri prenosu merilne opreme iz okolice z različnimi temperaturami na mesto uporabe, merilni instrument dovolj časa izpostavljen okoliškim pogojem, v katerih se bo kasneje tudi uporabljal. Najbolj se to pozna, če v zimskih razmerah merilni instrument izpostavimo zunanjim temperaturam, nato pa ga prinesemo v topel prostor. Preden takšen instrument začnemo uporabljati ter, da zagotovimo kar najboljšo točnost meritev, moramo počakati toliko časa, da se instrument interno izenači na temperaturo okolice – se temperira (opomba: bodimo še posebej pozorni, če je v okolici močan pretok zraka, prepih ipd).
Pri branju rezultatov je potrebno upoštevati korekcijo in merilno negotovost iz kalibracijskih certifikatov, ki imajo podano stopnjo zaupanja.
Ko merimo, se vedno vprašamo, kaj vse si moram zapisati in upoštevati, da bom lahko meritev po potrebi ponovil po istimi pogoji. Ko si odgovorimo na to vprašanje, nastane osnova za zapis postopka, ki je ključen, da se bodo meritve izvajale vedno na enak način. Če pa bodo pogoji različni, bo različen tudi naš rezultat, kar je pravilno. Že samo osebje, ki izvaja meritev, ima izreden vpliv na rezultat, zato je zapis postopka vedno prava smer (postopek ni nič drugega kot navodilo za uporabo – sami pa presodite koliko natančno navodilo potrebujete).
Kot v članku že omenjeno, ljudje meritve jemljemo za samoumevne, prikazane rezultate pa enako tako. Morda to popolnoma zadostuje za enostavnejše meritve in zasebno življenje, za procesne in industrijske pogoje pa to ne zadostuje, sploh pa ne v dobi avtomatizacije in digitalizacije, ko vse temelji na senzorju. Vse tiste meritve, ki vodijo avtomatizirane sisteme, vse tiste meritve, ki so del kontrolnih sistemov, vse tiste meritve, ki so del nadzora nad kvaliteto ali zdravstvenih meritev ali razvoja ali zakonodajnega nadzora ipd. mora izvajati strokovno usposobljeno osebje, rečemo jim meroslovci. Ob tem pa meroslovci potrebujejo ustrezno usposobljenost, opremo, vire ter pogoje, da lahko neodvisno opravljajo svoje delo.
V ELPRO Lepenik & Co., d.o.o., Laboratoriju za kalibracije na terenu uporabljamo ročni merilnik proizvajalca Rotronic. Na merilnik Rotronic, tipa HygroPalm HP23 imamo priključeno sondo za merjenje temperature in vlage tipa HC2A-S.
☏ Pokličite nas: +386 2 62 96 720
Za mnenja in razlage sta vedno na voljo:
strokovnjakinja za temperaturne meritve: Aleksandra Lepenik
strokovnjak za meritve: Zoran Lepenik
Vabljeni k branju sorodnih člankov:
Avtorja: Blaž Tomaž Vertačnik, Aleksandra Lepenik; oktober 2023
Pokličite nas:
+386 (0)2 62 96 720
Pišite nam:
[email protected]