Za nujne situacije zastojev in okvar koristite našo 24 h izdelavo temperaturnih tipal in merilno regulacijske opreme. Medtem, ko ste vi na poti do nas, mi že delamo. Več o tem >
Garantiramo vam 100 % izhodno kontrolo ELPRO temperaturnih tipal. Več o tem >
Sledimo načelom trajnosti, zato projektiramo in izdelujemo tako, da lahko kalibriramo, popravljamo, recikliramo, ponovno uporabimo. Več o tem >
Podatke, skice in specifikacije o temperaturnih tipalih trajno hranimo, zato jih lahko ponovimo čez 1, 10, 20 let. Več o tem >

Kako pogosto moramo kalibrirati in kaj je rekalibracijski rok?

Kalibracija je niz operacij, s katerimi ugotovimo razliko med kazanjem merilnega sistema ter referenčno vrednostjo. S kalibracijo ugotovimo kakšna je korekcija merilnega sistema.

V nadaljevanju odgovarjamo na pomembno vprašanje, ki je tesno povezano s točnostjo vaših merilnih inštrumentov ter s tem povezano kakovostjo aplikacij in procesov – “Kako pogosto moramo kalibrirati in kaj je rekalibracijski rok?”


Kakšen pomen ima merilo, kateremu ne moremo zaupati?

Enostavnega pravila glede pogostosti kalibriranja ni. Uporabnik merila sam najboljše ve kje se merilo uporablja, kdo ga uporablja in ne nazadnje, na kakšen način se uporablja. Dobro pa si je postaviti naslednje vprašanje. Kakšne bodo posledice, če merilo kaže netočno?

Različni inštrumenti imajo različne načine uporabe. Namizni merilniki, kateri merijo sobno temperaturo ali vlago, niso izpostavljeni velikemu nihanju temperature ali vlage, zato je verjetnost, da bodo s časoma kazali netočno, manjša od tistih, ki se uporabljajo pri skrajni meji zmogljivosti. Morda se inštrument celo uporablja pri spodnji in zgornji skrajni meji. Največja nevarnost je prekoračitev mej podanih s strani proizvajalca. S tem povečamo tveganje za nepravilno delovanje inštrumenta in ga moramo nemudoma ponovno kalibrirati. S tem smo prišli do prvega pogoja za ugotavljanje pogostosti kalibracije. Ali svoje merilo uporabljam v skrajnih mejah zmogljivosti?

Kaj je skrajna meja zmogljivosti?

Vsako merilo ima določeno spodnjo in zgodnjo skrajno mejo delovnega območja. Če inštrument uporabljamo blizu teh mej, se interval med obema kalibracijama zmanjša, saj je verjetnost, da bo merilo postalo netočno, večja.

Če se inštrument uporablja v zahtevnem okolju, kjer je prisotnega veliko prahu, pare, visoke vlage, mu lahko zmanjšamo njegovo točnost. To še posebej velja za elektronske inštrumente. Če inštrument z digitalnim prikazom ali kakršnim koli drugim digitalnim delom merila uporabljamo v zahtevnem okolju, obstaja večja možnost za napačne meritve. Tako pridemo do naslednjega vprašanja glede pogostosti kalibracije. Kakšni so delovni pogoji, pri katerih uporabljam svoje merilo?

Slika: Kalibracije v ELPRO Lepenik & Co. Laboratorij za kalibracije

Kaj je drift?

Drift je razlika med korekcijama v posamezni točki med dvema kalibracijama.

Če imamo dve kalibraciji z enakimi kalibracijskimi točkami, lahko ugotovimo drift inštrumenta. Manjši kot je drift, točnejši je inštrument, bolj lahko zaupamo njegovim izmerjenim vrednostmi. Tako si lahko postavimo naslednje vprašanje. Kolikšna je razlika med enakima kalibracijskima točkama med dvema kalibracijama? Če iz kalibracije prejmemo merilnik s korekcijami, ki se močno razlikujejo od prejšnje kalibracije je smiselno premisliti o menjavi merila.

Nesreče se dogajajo povsod. Tudi med najbolj kontroliranimi procesi. Naslednje vprašanje je, ali je prišlo do udarca z merilnikom, vam je padel? Če je odgovor pritrdilen, potem je ponovna kalibracija (rekalibracija) merila nujna, saj takšnemu merilu ni mogoče več zaupati.

Kalibracija je priporočljiva ob prvi uporabi novega merilnika. Tudi če je nov, še ne pomeni, da je točen, njegove dejanske korekcije pa ne poznamo.

Najpogostejši kalibracijski interval je 12 mesecev. Nato pa uporabnik sam, na podlagi zgoraj postavljenih vprašanj določi, če je potrebno ta interval zmanjšati ali povečati. Pri intervalu več kot 12 mesecev je dejansko zelo težko spremljati dogajanje merila, ter napovedati njegov pričakovani drift.

Na sliki so prikazane korekcije dveh kalibracij. Razliko med korekcijama med dvema točkama imenujemo drift ali lezenje. Slika prikazuje pričakovano ter enakomerno lezenje termometra med dvema kalibracijama po celotnem območju. Manjše kot je lezenje, boljši je termometer.

Slika: Prikaz korekcij dveh kalibracij

Za ostala pogosta vprašanja v povezavi s tematiko se obrnite na naš QA.

Avtor: Blaž Tomaž Vertačnik
februar 2023

Pokličite nas!

Telefon: +386 2 62 96 720.

Za mnenja in razlage sta vedno na voljo:

  • strokovnjakinja za temperaturne meritve: Aleksandra Lepenik
  • strokovnjak za meritve: Zoran Lepenik

Več informacij na strani: https://www.elpro.si/elpro-laboratorij-za-kalibracije/

Za vaše zmage, z našimi rešitvami.
Kontaktirajte nas.

Pokličite nas
+386 (0)2 62 96 720

Pišite nam
[email protected]