Ali zaupate podatkom, ki jih prikazuje vaša merilna oprema? Kakšen pomen sploh ima rezultat, če mu ne moremo zaupati? V ELPRO Lepenik Laboratorij za kalibracije vam v tem članku pomagamo odgovoriti si na pogosta vprašanja o tem, kaj je treba upoštevati in kaj vpliva na pogostost kalibriranja merilne opreme.
Poljudna razlaga pove, da je kalibracija niz operacij, s katerimi ugotovimo razliko med kazanjem merilnega sistema ter referenčno vrednostjo. S kalibracijo ugotovimo kakšna je korekcija merilnega sistema oziroma kakšen je pogrešek.
V nadaljevanju odgovarjamo na pomembno vprašanje, ki je tesno povezano s točnostjo vaših merilnih inštrumentov ter s tem povezano kakovostjo meritev na vaših procesih “Kako pogosto moramo kalibrirati in kaj je rekalibracijski rok?”
Enostavnega pravila glede pogostosti kalibriranja ni. Uporabnik merilne opreme (merilec) sam najboljše ve, v kakšnem stanju so njegova merila, kje se uporabljajo, kako pogosto, kdo, s kakšno stopnjo previdnosti, kakšna so tveganja za preobremenitve in napačno uporabo, kako pogosto so merila pregledana in preverjena itd. Vse to in še več so dejavniki, ki jih upoštevamo pri določitvi ponovitve kalibracije oziroma določitvi rekalibracijskega roka. Včasih nam pri določitvi pomaga tudi področna zakonodaja, standard ali strokovno priporočilo, včasih tudi proizvajalec merilne opreme ali celo kupec naših izdelkov.
Dobro si je postaviti naslednje vprašanje: “Kakšne so lahko posledice, če merilo ni točno, oziroma če ne vem kje na pasu ali tarči točnosti sem z meritvijo?“
Različni inštrumenti imajo različne načine uporabe. Namizni merilniki, ki merijo sobno temperaturo ali vlago, niso izpostavljeni velikemu nihanju temperature ali vlage, zato je verjetnost, da bodo sčasoma kazali netočno, manjša od tistih, ki se uporabljajo pri skrajni meji zmogljivosti. Morda se inštrument celo ves čas uporablja na spodnji ali zgornji skrajni meji. Največja nevarnost je namreč prekoračitev delovnih merilnih območij podanih s strani proizvajalca oziroma t.i. preobremenitev. S preobremenitvijo ali nenamensko uporabo močno povečamo tveganje za nepravilno delovanje inštrumenta in ga moramo nemudoma ponovno preveriti ali kalibrirati. S tem smo prišli do prvega pogoja za ugotavljanje pogostosti kalibracije. Ali svoje merilo uporabljam v skrajnih mejah njegove zmogljivosti?
Vsako merilo ima določeno spodnjo in zgodnjo skrajno mejo delovnega merilnega območja, t.i. delovno merilno območje, ki ni nujno enako celotnemu merilnemu območju. Če proizvajalec deklarira samo eno območje je to merilno in hkrati delovno območje. Lahko pa deklarira merilno območje, ločeno pa poda nekoliko ožje delovno območje ali kratkotrajno širše delovno območje, območje transporta in skladiščenja, različne točnosti glede na območja in podobno. Če inštrument uporabljamo blizu teh mej, se interval med obema kalibracijama zmanjša, saj je verjetnost, da bo merilo postalo netočno glede na prvotne specifikacije, večja.
Če se inštrument uporablja v zahtevnem okolju, kjer je prisotnega veliko prahu, pare, visoke vlage, mu prav tako lahko zmanjšamo njegovo točnost. To še posebej velja za elektronske inštrumente. Če inštrument z digitalnim prikazom ali kakršnim koli drugim digitalnim delom merila uporabljamo v zahtevnem okolju, obstaja večja možnost za napake pri meritvah ali neustrezne vplive. Tako pridemo do naslednjega vprašanja glede pogostosti kalibracije. Kakšni so delovni pogoji, pri katerih uporabljam svoje merilo?
Poljudna razlaga pove, da je drift razlika med korekcijama v posamezni točki med dvema kalibracijama, v določenem časovnem obdobju. Strokovno mu rečemo časovno lezenje.
Če imamo dve kalibraciji z enakimi kalibracijskimi točkami, lahko ugotovimo drift (lezenje) inštrumenta. Manjši kot je drift, bolj točen je inštrument, bolj lahko zaupamo njegovim izmerjenim vrednostmi. Pri tem je pomembnem tudi čas med dvema kalibracijama, ta je vedno enak, to je naš rekalibracijski rok. Tako si lahko postavimo naslednje vprašanje. Kolikšna je razlika med enakima kalibracijskima točkama med dvema kalibracijama na našem merilniku? Če iz kalibracije prejmemo merilnik s korekcijami, ki se močno razlikujejo od prejšnje kalibracije, je potrebno ukrepati in morda razmisliti tudi o menjavi merila. Povečan drift je eden glavnih razlogov za prekvalifikacijo ali upokojitev merilne opreme.
INFORMACIJA: Ni nujno zavreči merilne opreme. Etalon lahko postane delovno merilo ali pomožno merilo ali merilnik za vaje novih sodelavcev, lahko je za šolski eksperiment ali za lastni muzej ipd.
Nesreče se dogajajo povsod. Tudi med najbolj kontroliranimi procesi. Naslednje vprašanje je, ali je prišlo do udarca z merilnikom, vam je padel? Če je odgovor pritrdilen, potem je takojšnja preveritev in ponovna kalibracija (rekalibracija) merila nujna, saj takšnemu merilu ni mogoče več zaupati.
Kalibracija je priporočljiva ob prvi uporabi novega merilnika. Tudi če je nov, še ne pomeni, da je točen, njegove dejanske korekcije še ne poznamo. Pravtako s prvo kalibracijo postavimo izhodišče za izračun drifta.
Najpogostejši kalibracijski interval je 12 mesecev. Nato pa uporabnik sam, na podlagi zgoraj postavljenih vprašanj določi, če je potrebno ta interval zmanjšati ali povečati. Pri intervalu več kot 12 mesecev je dejansko zelo težko spremljati dogajanje merila ter napovedati njegovo časovno lezenje.
Na sliki so prikazane korekcije dveh kalibracij. Razliko med korekcijama med dvema točkama imenujemo drift ali časovno lezenje. Slika prikazuje pričakovano ter enakomerno lezenje termometra med dvema kalibracijama po celotnem območju. Manjše kot je lezenje, boljši je termometer.
Enostavnega pravila za določitev pogostosti kalibriranja ni. Najmanj ustrezno je vsa merila obravnavati enako in določiti enoten rok za vse. Posplošitev je smiselna le, če temelji na vaših lastnih zahtevah, izkušnjah in preteklih rezultatih.
Če zunanjih zahtev za ponovno kalibracijo ni, je pri običajni uporabi praviloma varen rekalibracijski rok 12 mesecev. V primerih, ko na merila vplivajo zunanji dejavniki, pride do poškodb, servisnih posegov ali se pojavi sum v njihovo točnost, pa je nujno opraviti vmesno kalibracijo in ponovno oceniti ustreznost določenega roka.
Z veseljem vam pomagam pri strokovni določitvi optimalnega rekalibracijskega roka.
Aleksandra Lepenik
Za pogosta vprašanja najdite odgovore na naši spletni strani, na povezavi.
☏ Pokličite nas: +386 2 62 96 720
Za mnenja in razlage sta vedno na voljo:
strokovnjakinja za temperaturne meritve: Aleksandra Lepenik
strokovnjak za meritve: Zoran Lepenik
Več informacij na strani: https://www.elpro.si/elpro-laboratorij-za-kalibracije/
Avtor: Blaž Tomaž Vertačnik
februar 2023, revizija A. Lepenik april 2024, revizija A. Lepenik februar 2025
Pokličite nas:
+386 (0)2 62 96 720
Pišite nam:
[email protected]
