Ali veste, da neredne kalibracije vaših meril, lahko pomenijo veliko škodo za vaš proces? ELPRO LEPENIK Laboratorij za kalibracije vam v tem strokovnem članku odgovorimo na vsa vprašanja
Poljudna razlaga pove, da je kalibracija niz operacij, s katerimi ugotovimo razliko med kazanjem merilnega sistema ter referenčno vrednostjo. S kalibracijo ugotovimo kakšna je korekcija merilnega sistema oziroma kakšen je pogrešek.
V nadaljevanju odgovarjamo na pomembno vprašanje, ki je tesno povezano s točnostjo vaših merilnih inštrumentov ter s tem povezano kakovostjo meritev na vaših procesih “Kako pogosto moramo kalibrirati in kaj je rekalibracijski rok?”
Enostavnega pravila glede pogostosti kalibriranja ni. Uporabnik merila sam najboljše ve, kje se merilo uporablja, kdo ga uporablja in ne nazadnje, na kakšen način se uporablja ter kako pogosto. Dobro pa si je postaviti naslednje vprašanje: “Kakšne so lahko posledice, če merilo ni točno, oziroma če ne vem kje na pasu ali tarči točnosti sem z meritvijo?“
Različni inštrumenti imajo različne načine uporabe. Namizni merilniki, ki merijo sobno temperaturo ali vlago, niso izpostavljeni velikemu nihanju temperature ali vlage, zato je verjetnost, da bodo s časoma kazali manj točno, manjša od tistih, ki se uporabljajo pri svoji skrajni meji zmogljivosti. Morda se inštrument celo redno uporablja pri spodnji in zgornji skrajni meji. Največja nevarnost je namreč prekoračitev delovnih mej podanih s strani proizvajalca. S tem povečamo tveganje za nepravilno delovanje inštrumenta in ga moramo nemudoma ponovno preveriti ali kalibrirati. S tem smo prišli do prvega pogoja za ugotavljanje pogostosti kalibracije. Ali svoje merilo uporabljam v skrajnih mejah zmogljivosti?
Vsako merilo ima določeno spodnjo in zgodnjo skrajno mejo delovnega območja, t.i. delovno območje, ki ni nujno enako merilnemu območju. Če proizvajalec deklarira samo eno območje je to merilno in hkrati delovno območje. Lahko pa deklarira merilno območje, ločeno poda nekoliko ožje delovno območje ali kratkotrajno širše delovno območje, območje transporta in skladiščenja, različne točnosti glede na območja in podobno. Če inštrument uporabljamo blizu teh mej, se interval med obema kalibracijama zmanjša, saj je verjetnost, da bo merilo postalo manj točno glede na prvotne specifikacije, večja.
Če se inštrument uporablja v zahtevnem okolju, kjer je prisotnega veliko prahu, pare, visoke vlage, mu lahko zmanjšamo njegovo točnost. To še posebej velja za elektronske inštrumente. Če inštrument z digitalnim prikazom ali kakršnim koli drugim digitalnim delom merila uporabljamo v zahtevnem okolju, obstaja večja možnost za napake pri meritvah ali neustrezne vplive. Tako pridemo do naslednjega vprašanja glede pogostosti kalibracije. Kakšni so delovni pogoji, pri katerih uporabljam svoje merilo?
Poljudna razlaga pove, da je drift razlika med korekcijama v posamezni točki med dvema kalibracijama, v določenem časovnem obdobju. Strokovno mu rečemo časovno lezenje.
Če imamo dve kalibraciji z enakimi kalibracijskimi točkami, lahko ugotovimo drift (lezenje) inštrumenta. Manjši kot je drift, bolj točen je inštrument, bolj lahko zaupamo njegovim izmerjenim vrednostmi. Tako si lahko postavimo naslednje vprašanje. Kolikšna je razlika med enakima kalibracijskima točkama, med dvema kalibracijama na našem merilniku? Če iz kalibracije prejmemo merilnik s korekcijami, ki se močno razlikujejo od prejšnje kalibracije, je potrebno ukrepati in morda razmisliti tudi o menjavi merila. Povečan drift je eden glavnih razlogov za prekvalifikacijo ali upokojitev merilne opreme.
INFORMACIJA: Ni nujno zavreči merilne opreme. Etalon lahko postane delovno merilo ali pomožno merilo ali merilnik za vaje novih sodelavcev, lahko je za šolski eksperiment ali za lastni muzej ipd.
Nesreče se dogajajo povsod. Tudi med najbolj kontroliranimi procesi. Naslednje vprašanje je, ali je prišlo do udarca z merilnikom, vam je padel? Če je odgovor pritrdilen, potem je takojšnja preveritev in ponovna kalibracija (rekalibracija) merila nujna, saj takšnemu merilu ni mogoče več zaupati.
Kalibracija je priporočljiva ob prvi uporabi novega merilnika. Tudi če je nov, še ne pomeni, da je točen, njegove dejanske korekcije še ne poznamo.
Najpogostejši kalibracijski interval je 12 mesecev. Nato pa uporabnik sam, na podlagi zgoraj postavljenih vprašanj določi, če je potrebno ta interval zmanjšati ali povečati. Pri intervalu več kot 12 mesecev je dejansko zelo težko spremljati dogajanje merila, ter napovedati njegovo časovno lezenje.
Na sliki so prikazane korekcije dveh kalibracij. Razliko med korekcijama med dvema točkama imenujemo drift ali časovno lezenje. Slika prikazuje pričakovano ter enakomerno lezenje termometra med dvema kalibracijama po celotnem območju. Manjše kot je lezenje, boljši je termometer.
Za ostala pogosta vprašanja v povezavi s tematiko se obrnite na naš QA.
☏ Pokličite nas: +386 2 62 96 720
Za mnenja in razlage sta vedno na voljo:
strokovnjakinja za temperaturne meritve: Aleksandra Lepenik
strokovnjak za meritve: Zoran Lepenik
Več informacij na strani: https://www.elpro.si/elpro-laboratorij-za-kalibracije/
Avtor: Blaž Tomaž Vertačnik
februar 2023, revizija A. Lepenik april 2024
Pokličite nas:
+386 (0)2 62 96 720
Pišite nam:
[email protected]
