Hidrometer je instrument, ki se uporablja za merjenje točne specifične teže ali relativne gostote tekočine.
Mati prvega hidrometra je Aleksandrijska učenjakinja Hypatia iz 4. st.
Princip delovanja vseh hidrometrov takrat in tudi sedaj temelji na Arhimedovem principu flotacije.
Tipični hidrometer ima 2 glavna dela; valjasto steblo in utež. Na steblu ima lestvico, ki omogoča enostavno odčitavanje specifične teže ali kakšne druge meritve.
Glede na aplikacijo, so hidrometri razporejeni v naslednje kategorije:
• laktometer: meri čistost kravjega mleka
• alkoholmeter: meri vsebnost alkohola v tekočini
• saharometer: meri vsebnost sladkorja v raztopini
• termohidrometer: je sestavljen iz termometra znotraj plovnega dela hidrometra in se uporablja za merjenje gostote naftnih derivatov
• urinometer: v medicini se uporablja za izvedbo analize urina
• barkometer: meri moč lužnic
• hidrometer akumulatorja: uporablja se za merjenje napolnjenosti baterije
• tester proti zmrzovanju: meri kakovost raztopine antifriza, ki se uporablja pri hladilnih motorjih
• acidometer: meri specifično težo kisline
• salinometer: meri vsebnost soli v vodni raztopini.
V nadaljevanju vam iz naše ponudbe predstavljamo Hidrometer OPTi Multiscale, ročni refraktometer z notranjim virom svetlobe za določanje koncentracij različnih snovi v tekočih ali poltrdnih stanjih.
Hidrometer SSX 210 merilnik vsebnosti soli se uporablja za merjenje vsebnosti soli v tekočih in poltrdnih živilskih izdelkih kot so meso, mesni izdelki, siri in mlečni izdelki ipd.
Higrometer je instrument, ki meri vlažnost zraka v določeni prostornini.
Relativna vlažnost je prostornina vodne pare v zraku podana v odstotkih.
Predstavlja razmerje med dejanskim tlakom vodne pare in največjim možnim tlakom vodne pare.
Rosišče (t.i. dew point) je temperatura, pri kateri se začne iz vlažnega zraka izločati voda. Odvisno je od vsebnosti vodne pare v zraku in od vlažnosti zraka. Pri metodi merjenja točke rosišča s hlajenim zrcalom (t.i. chilled mirror) se opazuje sprememba odbojnosti zrcala ali nastanek kapljic na zrcalu.
Prvi vlagomer je v 15. st. izumil Leonardo da Vinci. Prvi uporabni higrometer za merjenje vlažnosti ozračja je na osnovi opazovanja dlake iz kozje brade pod mikroskopom izumil Robert Hooke 1665. Prvi psihrometer je izumil J.F. Daniell iz l. 1820.
Glede na vrsto operacije in njenih lastnih značilnosti poznamo več vrst higrometrov, kot so:
• Higrometer iz tuljave iz kovinskega papirja: vodno paro absorbira papirni trak, ki označuje vlago na številčnici.
• Psihrometer: deluje na temelju izhlapevanja vode. Tako napravo sestavljata suhi in mokri termometer.
• Higrometer hladne točke rosišča zrcala: so natančnejši, uporabljajo se za zaznavanje kondenzacije na površini ogledala.
• Zmogljivi higrometri: primerni so za različne namene uporabe.
• Uporni higrometri: merijo spremembe električne upornosti zaradi vlažnosti.
• Toplotni higrometri: merijo spremembo toplotne prevodnosti zaradi vlažnosti.
• Gravimetrični higrometer: je najbolj natančen higrometer namenjen za preizkušanje ravni vlažnosti.
Serija merilnih pretvornikov HF5 HygroFlex5 predstavlja rezultat najnovejšega razvoja merilnih pretvornikov vlage, temperature in rosišča. Izjemna značilnost te merilne naprave je možnost oddajanja kakršnih koli psihrometričnih izračunov v analogni ali digitalni obliki signala.
Data logger U4130 je osnovan za beleženje temperature, vlage in atmosferskega tlaka. Vključuje potrdilo o sledljivosti kalibracije z deklarirano meroslovno sledljivostjo etalonov, ki temelji na zahtevah standarda EN ISO/IEC 17025.
Hidro- in higrometer se v imenu razlikujeta le v eni črki. Ta naredi razliko, ali bo s hidrometrom merjena relativna gostota tekočine (specifična teža tekočine), ali vlažnost (količino vodne pare v zraku) v dani prostornini s higrometrom. Hidrometre razvrščamo glede na kontekst uporabe, higrometre pa glede na metodo.
Za visoko točnost meritev zahtevata oba merilnika kalibriranje in vzdrževanje temperature.
Do takrat bi bila Hypates in Da Vinci ponosna na to, da sta njuna prototipa postala pomembna instrumenta prihodnosti.
☏ Pokličite nas: +386 2 62 96 720
Za mnenja in razlage sta vedno na voljo:
strokovnjakinja za temperaturne meritve: Aleksandra Lepenik
strokovnjak za meritve: Zoran Lepenik
Aleksandra Lepenik,
vir: Geršak, G.: Metrologija; Kladnik, R.: Visokošolska fizika; Lazarini, F.: Splošna in anorganska kemija;
avgust 2022, revizija maj 2023
Sorodni članki
Pokličite nas:
+386 (0)2 62 96 720
Pišite nam:
[email protected]
