Ker podnebne spremembe prinašajo slabšo zimsko sezono, je proizvodnja snega pod nadzorovanimi pogoji še toliko bolj pomembna.
ELPRO LEPENIK v sklopu prodajnega programa našega partnerja Rotronic predstavljamo zanesljive in inovativne rešitve za merjene temperature in vlage pri proizvodnji umetnega snega.
V svetu, ki se spopada z izzivi podnebnih sprememb, tudi očarljivim švicarskim alpskim regijam ni bilo prizaneseno. Zasneženi vrhovi, ki so sinonim za nedotaknjeno zimsko pokrajino in živahni turizem, se sedaj soočajo s surovo realnostjo. Ikonične švicarske zime, znane po svojem snežnem šarmu, se počasi umikajo globalnemu segrevanju in nepredvidljivim vremenskim vzorcem.
Zaradi višje povprečne temperature se tudi v Švici soočajo z zapoznelim kopičenjem in zgodnejšim odstranjevanjem snežne odeje, kar ima velike posledice za trajanje obdobij snežne odeje. Na primer v znanem smučarskem središču Arosi v Švici, je bilo prej mogoče v povprečju od začetka decembra do 10. maja pričakovati vsaj 40 cm snežne odeje. Danes traja to obdobje odeje le še od sredine decembra do 20. aprila. Pomeni, da se je s petih mesecev in pol skrajšala na štiri mesece:
Te spremembe ne ogrožajo le čudovite pokrajine in krhkih ekosistemov, ki so odvisni od sezonskih snežnih padavin, temveč tudi cvetoči zimski turizem, ki ohranja življenje številnih švicarskih skupnosti. Med tem izzivom se je pojavila izjemna inovacija, ki predstavlja kanček upanja.
Za umetno povečanje snežne odeje je mogoča proizvodnja pravega snega, ki se pogosto uporablja po vsem svetu. Delež umetno zasneženih pobočij v Švici se lahko razlikuje od leta do leta in od regije do regije. Da bi zagotovili zanesljivost in podaljšali zimske športne sezone, številna švicarska smučišča veliko vlagajo v opremo za zasneževanje. To je še posebej pomembno, saj je Švica močno odvisna od zimskega turizma. Natančen delež umetno zasneženih prog je odvisen od vremenskih razmer in naložb smučišč. Po nekaterih podatkih je mogoče umetno zasnežiti približno 30 do 40 % švicarskih smučišč.
Snežni topovi so najpogostejša rešitev za lokalno proizvodnjo umetnega snega. Pri delovanju snežnega topa, znanega tudi kot snežno kopje, se z vodo in stisnjenim zrakom ustvarjajo majhne vodne kapljice, ki pri nizkih temperaturah kristalizirajo v sneg.
Snežni top je povezan z vodnim virom, kot je ribnik ali vodovod. Voda se usmeri v top.
Hkrati se v top usmeri stisnjen zrak iz kompresorja. Ta tlak je potreben za razpršitev vode in njeno pretvorbo v drobne kapljice.
V topovih se križata voda in stisnjen zrak. Stisnjen zrak razbije vodo v drobne kapljice, ki visijo v zraku.
Ko te drobne vodne kapljice zaidejo v hladen zrak, zaradi nizke temperature zamrznejo. Pri tem procesu zmrzovanja nastanejo snežni kristali.
Nastali snežni kristali se nato iz topa razpršijo na smučišča ali proge. Tam padajo na tla in ustvarjajo snežno odejo.
Ta postopek omogoča smučarskim središčem proizvodnjo umetnega pravega snega in zagotavljanje snežne odeje, zlasti na območjih z nezanesljivimi naravnimi snežnimi padavinami. Umetno zasneževanje je ključnega pomena za ohranjanje smučarskih razmer in podaljševanje smučarske sezone, kar zagotavlja stalno in prijetno izkušnjo za ljubitelje zimskih športov.
Danes se uporabljajo predvsem sistemi za zasneževanje s tehnologijo šob. Voda se skozi šobe razprši v zrak in tvori vodne kapljice. Hkrati se skozi manjše šobe razprši mešanica stisnjenega zraka in vode. Te mikroskopsko majhne kapljice takoj zamrznejo v ledena zrna. Ledena zrna nato služijo kot zamrzovalna jedra za večje vodne kapljice. Zaradi nukleacije je mogoče proizvesti sneg pri temperaturi malo pod 0 °C (običajno voda zamrzne šele pri -7 °C). Za izpolnjevanje potreb po največji produktivnosti se večinoma uporabljajo veliki propelerski stroji, ki delujejo na stisnjen zrak. Vendar pa poraba energije teh strojev znaša do 20 kW na uro, kar je za velika smučišča s približno 1000 snežnimi topovi zelo veliko. To pomeni, da so možnosti za varčevanje z energijo velike. Uporaba snežnih topov v napačnih razmerah lahko povzroči izgubo energije ali nevarne ledene razmere.
Preden se snežni topovi razporedijo po smučišču, se izdela zemljevid podnebnih razmer in jaški za dovod vode. Nato so posamezni snežni topovi razporejeni po pobočjih.
Pri tem procesu so zelo pomembna referenčna temperaturna tipala za temperaturo in vlago, ki se namestijo zunaj snežnega topa v majhnem vremenskem ščitu. Izmerjeni podatki se prenesejo v glavno vremensko postajo. Z dodatno programsko opremo je mogoče spremljati in nadzorovati posamezne snežne topove, da se zagotovi najboljša količina snega.
Spremljanje vrednosti vlage in temperature je ključnega pomena za izdelavo umetnega snega in varčevanje z energijo, tako da se umetni sneg izdeluje le, ko so prisotni potrebni pogoji.
Med proizvodnjo umetnega snega prihaja do povečanih vibracij, ki lahko vplivajo na referenčni senzor. Z uvedbo nove generacije meteo tipal serije HC2A je posebna pozornost usmerjena v zagotavljanje odpornosti tipala na tresljaje in izboljšanje mehanske stabilnosti znotraj senzorskega elementa. Nazadnje so priključne noge tipala izdelane iz fosforjevega brona, prevlečenega s plastjo zlata, tako da so tipala odporna tudi na najzahtevnejša okolja. Serija tipal za vlago in temperaturo HC2A in njeni predhodniki so se v teh aplikacijah dobro izkazali v skoraj 60 letih. Ta meteo tipala podpirajo proizvodnjo snega, da bi vsi ljubitelji zimskih športov lahko uživali v najširši možni zimski sezoni.
☏ Pokličite nas: +386 2 62 96 720
Za mnenja in razlage sta vedno na voljo:
strokovnjak za prodajni program Rotronic: Rok Samec
strokovnjak za meritve: Zoran Lepenik
Mojca Kugler, vir: Stable and Reproducible Measurement Under Intense Vibration of Snow Cannons, november 2023
Pokličite nas:
+386 (0)2 62 96 720
Pišite nam:
[email protected]
