Naše izkušnje so naša največja prednost, zato za naše uporabnike zbiramo pogosta vprašanja in nanje javno odgovarjamo, zato da imate naše odgovore vedno pri roki.
Odgovarjamo na naslednja vprašanja:
1. Kako lahko naročimo kalibracijo?
2. Zakaj je kalibracija pomembna?
3. Kaj storiti, ko prejmemo merilo iz kalibracije?
4. Kaj je pogrešek in kaj lahko vpliva nanj?
5. Kako pogosto moramo kalibrirati in kaj je rekalibracijski rok?
6. Pri termometru smo zamenjali temperaturno tipalo. Ali je potrebna ponovna kalibracija?
7. V katerih točkah moramo kalibrirati svoje merilo?
8. Kaj so to kalibracije na terenu?
9. Re-kalibrirati ali kupiti nov merilnik?
Pod odgovori na vprašanja si oglejte še nekaj zanimivih člankov.
NOVI UPORABNIKI
v poglavju Priprava na kalibracijo, kaj morate vedeti? izpolnite elektronski obrazec ali nas pokličite.
OBSTOJEČI UPORABNIKI
Merila pošljite/dostavite na naš naslov in pripišite ali izvedemo kalibracijo po obstoječih zahtevah ali po novih zahtevah, ki jih hkrati pošljite v uskladitev.
Za terenske kalibracije pokličite ali pošljite poizvedbo.
HITRA TELEFONSKA POMOČ:
Telefon: +386 2 629 6720 (med 7:00 in 15:00), izven tega časa lahko pokličete na +386 41 626 771
Za mnenja in razlage sta pooblaščena:
Najprej se je potrebno zavedati, da ima vsaka kalibracija svoj namen. Če ni namena, kalibracija ni potrebna. Kadar gre za zahteve zakonodajalca, ta z zakonom, aktom ali uredbo predpiše tudi zakaj je to pomembno – varovanje zdravja, varnost pri delu, varovanje premoženja … te gredo pogosto v smeri za javno dobro.
V ostalih primerih s kalibracijo pridobite relevantno in zaupanja vredno informacijo, ki vam koristi pri vašem delu. Certifikat ni samo papir za v rednik. Je pomemben faktor za odločitve o ustreznosti izdelka/storitve/procesa, za odločitev kupca ali vam še zaupa, za odločitve vezane na trajnost in energetsko učinkovitost ipd. Rezultate kalibracij je potrebno pregledati, ovrednotiti in vpeljati ustrezne ukrepe. Če tega ne storite, niste na pravi poti.
Več v tem zanimivem članku: Zakaj je kalibracija pomembna
Vsako merilo, ki se kalibrira mora imeti svojega skrbnika. Ta spremlja merilo, nastavitve, vzdrževanja, kalibracije, stabilnosti in izvaja ukrepe.
Ko prejmete merilo iz kalibracije najprej preverite, da ni poškodb zaradi prenosa oziroma transporta, ki bi lahko vplivale na podane rezultate pravkar izvedene kalibracije. Zavedati se morate, da so rezultati podani in veljavni samo v času in kraju ko in kjer so bili pridobljeni, torej običajno v nadzorovanem okolju laboratorija. Če med prenosom iz laboratorija do uporabnika pride do neljubega dogodka, je potrebno merilo ponovno preveriti.
Nadalje preverite rezultate kalibracije in jih primerjate s predhodnimi, da ugotovite lezenja in druge razlike. Na osnovi rezultatov in ugotovitev ter v skladu s svojimi pravili določite ali je merilo za vas še uporabno v predvidenem obsegu ali ne in ustrezno ukrepajte. Svetujemo, da ta postopek zapišete in pripravite kontrolni seznam.
Merila zaradi rokovanja in staranja spreminjajo svoj pogrešek in posledično v časovno stabilnost njihovih rezultatov ne moramo zaupati v nedogled. Z redno kalibracijo lahko te pogreške dokumentiramo in jih upoštevamo pri merjenju. Vplivov na merila je več in le ti imajo zelo različne vplive in posledično je potrebno vedeti o kakšnih vplivih govorimo. Merilo je lahko izpostavljeno velikim temperaturnim razlikam (segrevanje, ohlajanje), tresljajem in grobem rokovanju ter staranju in trošenju materiala. Takšni vplivi se lahko predvidijo in v primeru, da imamo redno kalibrirano merilo vidimo te vplive v obliki lezenja merila. Obstajajo tudi vplivi, ki nepredvidljivo spremenijo lastnosti merila. Takšni vplivi so npr. preobremenitev merila, fizična poškodba, servisni poseg ipd. V takšnih primerih je najprimernejša ponovna kalibracija merila.
Uporabniki sami najbolj veste kdo, kje, na kakšen način in čemu uporablja kalibrirano merilo. Z oceno tveganja in predhodnimi rezultati kalibracij določite obdobje za katero predvidevate, da bo pričakovan pogrešek še sprejemljiv. Pri industrijskih merilih je najpogostejši rekalibracijski rok 12 mesecev. Če je merilo na kritični točki je ta rok pogosto 6 ali celo 3 mesece. Pri več kot 12 mesecev pa je dejansko zelo težko nadzorovati pogrešek in nepredvidene situacije. Upoštevati in predvidevati morate vse dejavnike, ki bi (ali so že) privedli k poslabšanju merila. Ker kakšen namen pa ima kalibrirano merilo, ki mu ne morete zaupati?
Zato je v enačbo rekalibracijega roka potrebno vstaviti tehnične specifikacije proizvajalca, zahteve proizvajalca po območjih delovanja in prekoračitve, rezultate predhodnih kalibracij, delovne pogoje uporabe merila, način hrambe, pogostost uporabe, osebe, ki uporabljajo merila in še kako specifiko vašega dela in uporabe.
Akreditirani laboratoriji ne smemo postavljati rekalibracijskih rokov, ker nismo uporabniki merila. Lahko pa jih zapišemo na certifikat in nalepko o kalibraciji, če nam uporabniki posredujete pisno zahtevo pred začetkom izvedbe kalibracije.
Več o tem v tem zanimivem članku: Kako pogosto moramo kalibrirati in kaj je rekalibracijski rok?
Zamenjava senzorja je večji servisni poseg in zato je potrebna ponovna kalibracijo ali vsaj interna preveritev. Če je merilnik kalibriran skupaj s temperaturnim tipalom in zamenjate temperaturno tipalo, kalibracija ni več veljavna. Če se predvideva pogosta menjava temperaturnih tipal, se obrnite na nas, ostajajo različne ustrezne rešitve za učinkovito rešitev takih situacij.
Največja zagata uporabnikov je v večini primerov enostavna – delovna temperatura + zgornja in spodnja delovna meja. Temu vprašanju je potrebno nameniti nekaj razmisleka tudi v smislu vmesnega preverjanja, namena uporabe, internih zahtev ipd.
PRIMER 1:
Uporabnik suši izdelke pri 800 °C. Zaradi energetske učinkovitosti in zahtev materiala si postavi mejo ± 10 °C. Za preveritev uporablja indikacijski termometer s termočlenom za katerega ima specifikacijo -200 … +1200 °C. Pri katerih točkah naj kalibrira svoje merilo?
Rešitev:
Pri 780, 800 in 820 °C, ali morda malce razširjeno 750, 800 in 850 °C, odvisno ali spremlja tudi segrevanje in ohlajanje peči. Po želji lahko doda še kakšno zanj relevantno točko.
PRIMER 2:
Isti uporabnik ima še drug postopek, kjer preverja temperaturo okoli 60 °C.
Rešitev 1:
Najprej potrebuje odločitev ali bo to izvajal z istim temperaturnim tipalom. Ker le to bo pri uporabi na visoki temperaturi hitreje lezlo kot pri nizki temperaturi. Poleg tega so termočleni različno primerni za uporabo pri 60 ali 800 °C. Če se odloči za isto temperaturno tipalo doda točko 60 in obe meji. Sledi, da bo moral upoštevati večjo merilno negotovost.
Rešitev 2:
Lahko se odloči za simulacijo temperature indikacijskega termometra brez kalibracije s temperaturnim tipalom in po celem območju indikacijskega termometra. Temperaturna tipala potem preverja ločeno ali upošteva predvidene faktorje pogreškov iz standarda.
Rešitev 3:
Če sta obe meritvi pomembni svetujemo, da za vsako od temperatur uporablja ločeno merilo. Danes so kvalitetni in stabilni merilniki cenovno že zelo dostopni, kalibracija bo verjetno še cenejša, če ne bo kombinacij postopkov.
Odgovor na to boste našli v tem članku: Kaj so kalibracije na terenu?
Več o tem si preberite v tem članku: Re-kalibrirati ali kupiti nov merilnik?
Zanimivi članki:
Pokličite nas:
+386 (0)2 62 96 720
Pišite nam:
[email protected]
