Priprava na kalibracijo

Zahteve za kalibracijo

V skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 je odjemalec oziroma uporabnik tisti, ki je dolžan laboratoriju podati zahteve za kalibracijo njegovega primerka za kalibracijo (v nadaljevanju merila). Za marsikaterega uporabnika je to lahko težka naloga, na drugi strani pa strokovnjaki za meroslovje dobro poznajo zahteve in so usposobljeni za določanje zahtev.

Organi za ugotavljanje skladnosti, v našem primeru kalibracijski laboratorij, smo usposobljeni tudi za svetovanje, zato se le obrnite na nas, z veseljem vam bomo pomagali. Vaše zahteve so ključ za koristno uporabo kalibracijskih rezultatov.

Hitra telefonska pomoč

Telefon:

+386 2 62 96 720

Za mnenja in razlage sta pooblaščena:

• vodja kakovosti: Aleksandra Lepenik
• tehnični vodja: Zoran Lepenik

Kratki napotki za pripravo merila na kalibracijo:

1. Ko naročate kalibracijo najprej preverite vaše interne zahteve, posebej bodite pozorni na zahteve standardov, ki veljajo pri vas in na zahteve vaših naročnikov. Poglejte interne dokumente o merilih, HACCP izjave, zahteve sistema kakovosti, če ga imate, zahteve vašega oddelka za spremljanje kakovosti ipd. V teh dokumentih boste zagotovo našli osnovne informacije o zahtevanih točnostih, morda celo o priporočenih merilnih negotovostih. Če imate skrbnika meril, bo ta oseba prava za vaša vprašanja – skupaj določita zahteve za kalibracijo in jih priložita naročilu/povpraševanju.
2. Nadalje poglejte proces, v katerem merilo sodeluje, s tem določite pomembnost merila ter ali gre za vašo referenco, delovno merilo, pomožno merilo ali kaj drugega. Običajno se v kalibracijskih laboratorijih, ki delujejo v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025, kalibrirajo reference in pomembna delovna merila ali pa kot je pogosto na terenu – procesi ali deli procesov.
3. Če je možno pošiljanje merila v laboratorij izberite to možnost. Če potrebujete strokovno pomoč pri demontaži in ponovni montaži, sporočite ob poizvedbi. Terenske kalibracije so bolj zahtevne in niso prva izbira za posamična merila, so pa učinkovita rešitev za kalibracije celotnih procesov ali delov procesov. Terenske kalibracije so dražje, ker vsebujejo stroške priprave opreme, premik opreme, dodatno kalibracijo/preveritev opreme po opravljeni kalibraciji ipd.    
4. Ko ste to določili, določite merilno območje, ki ga mora pokriti kalibracija merila. Tukaj se osredotočajte na dejansko uporabo, ne na široka merilna območja instrumentov. Pomembno je delovno območje ter vaša uporabniška zgornja in spodnja meja – določite najmanj tri točke. Po potrebi znotraj tega dodajte še kakšno točko, če je posebej pomembna za vas. Za kalibracije zelo točnih referenc se priporoča pet točk, za ostalo opremo večinoma zadostujejo tri, lahko pa določite manj ali več. Načeloma lahko kalibriramo tudi v samo eni točki, to možnost uporabite izjemoma, morda ko želite samo preveriti točno določeno točko.
5. Sedaj poznate kalibracijske točke, na osnovi klasifikacije merila dodajte zahteve po merilni negotovosti, merilnem pogrešku ali vsaj vaši željeni točnosti. Če potrebujete pomoč pri določitvi točk, se obrnite na naša kontakjta zgoraj, z veseljem vam bomo pomagali. V pomoč so vam priloge k akreditacijskim listinam, ta je naša: Priloga k akreditacijski listini.
6. Če vaši predpisi predpisujejo tudi kalibracijski postopek, po katerem naj laboratorij izvaja meritev, dopišite tudi to zahtevo. Če te zahteve nimate, jo boste naknadno uskladili z laboratorijem, je namreč nujna sestavina zahtev odjemalca. 
7. Če želite, da vam na Certifikatu o kalibraciji in nalepki o kalibraciji vpišemo vaš rekalibracijski interval zahtevo podajte ob poizvedbi ali najkasneje skupaj z naročilom.