Dan meroslovja 2024

20. maja praznujemo Dan meroslovja, ki ga obeležujemo v spomin na podpis Metrske konvencije, pomembne mednarodne pogodbe v Parizu leta 1875. Ta dogodek je zaznamoval ustanovitev Mednarodnega urada za uteži in mere (BIPM) in postavil temelje za poenotenje merskih enot ter mednarodno primerljivost merjenj.

Merimo danes za trajnostni jutri

Letošnja tema Dneva meroslovja je “Merimo danes za trajnostni jutri”. Trajnostni razvoj vključuje izkoreninjenje revščine, zmanjšanje neenakosti ter spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov in ekosistemov. Natančne meritve so osnova okoljskih raziskav in oblikovanja politik, saj omogočajo razumevanje in reševanje kompleksnih okoljskih izzivov, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje in izčrpavanje virov. Tema nas spodbuja k raziskovanju, kako meroslovje prispeva k izboljšanju naših življenj.

Uvodni nagovori

Dogodek je odprl državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, mag. Dejan Židan, ki je poudaril: »Natančne in zanesljive meritve nam omogočajo kakovostnejše spremljanje okoljskih parametrov, boljšo oceno vpliva človekovih dejavnosti in razvoj strategij, ki spodbujajo ekološko ravnovesje. Na ministrstvu z veseljem podpiramo letošnjo temo svetovnega dneva meroslovja, saj točni merilni instrumenti in podatki igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju boljšega jutri za vse nas in prihodnje generacije.«

Direktor Urada RS za meroslovje, dr. Samo Kopače, je dodal: »Letošnji svetovni dan meroslovja se osredotoča na številne merilne priložnosti, ki prispevajo k vzpostavitvi trajnostnega svetovnega gospodarstva in okolja. Povezovanje in sodelovanje z vsemi deležniki je ključno, da lahko z meritvami zagotovimo boljšo in trajnostno prihodnost. Zato že tretje leto zapored Urad RS za meroslovje organizira Dan meroslovja skupaj z GZS – sekcijo SiMER, ki povezuje proizvajalce, uporabnike in zastopnike merilne opreme.«

Strokovni prispevki in praktični primeri

Direktorica ELPRO LEPENIK & CO. d.o.o. in podpredsednica sekcije SiMER, Aleksandra Lepenik je z udeleženci delila nekaj meroslovnih utrinkov iz prakse na področju trajnostnega razvoja.

Strokovnjaki iz različnih področij so delili svoja znanja in izkušnje:

• Jani Jordan, ustanovitelj podjetja Aqualink d.o.o.: “Trajnostno upravljanje vodovodnih omrežij s pametnimi AQ senzorji”

• Gregor Koselj, strokovnjak v službi za meritve, Elektro Gorenjska, d.d.: “Zajem in uporaba merilnih podatkov iz števcev električne energije”

• Dr. Alexandra Bogožalec Košir, znanstvena sodelavka na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo: “Xylella fastidiosa – kako nas iskanje bakterije lahko obvaruje pred pomanjkanjem oljčnega olja?”

• Dr. Denis Sušin, vodja kakovosti v podjetju Gazela d.o.o.: “Meroslovje – balast ali ključen vidik trajnosti?”

Vsi predavatelji so poudarili pomen meritev na področju trajnostnega razvoja, saj omogočajo sprejemanje premišljenih odločitev, ki vodijo v boljši jutri in kakovostnejše življenje naslednjih generacij.

Sklepne misli

Dogodek je s svojo številčno udeležbo, številnimi vprašanji in zanimivimi razmišljanji publike potrdil, kako pomembno vlogo ima meroslovje v našem življenju in kako veliki so izzivi meritev na področju trajnostnega razvoja v sodobni družbi. Zaveze Evropske komisije v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 so ključnega pomena za krepitev odpornosti in pripravo sveta na prihodnje pretrese. Dan meroslovja 2024 nas je ponovno opomnil, da so natančne meritve nepogrešljive za trajnostno prihodnost.

Pokličite nas!

Telefon: +386 2 629 6720

Za mnenja in razlage sta vedno na voljo:

strokovnjakinja za temperaturne meritve: Aleksandra Lepenik

• ☎ +386 31 663 808
• ✉ [email protected]

strokovnjak za meritve: Zoran Lepenik

• ☎ +386 41 626 771
• ✉ [email protected]

Avtorici: Mojca Kugler
maj 2024

Sorodni članki:

• Energetska učinkovitost se začne pri temperaturnem senzorju
• Popravljivost temperaturnih tipal za podaljšan življenjski krog temperaturnega tipala I.
• Z meroslovjem do nižjih stroškov
• Zbiranje platine in ponovna uporaba po recikliranju